Mercator katalog

Vpliv gibanja na možgane Pravijo, da starejši, kot smo, modrejši postajamo. izkustveno morda drži, nevrološko pa ne – z leti se namreč predeli možganov, ki so odgovorni za spomin in razmišljanje pospešeno krčijo. Dobra novica je, da očitno lahko s telovadbo preprečimo, ali vsaj občutno ustavimo ta neželen pojav. • Redna telesna aktivnost spodbuja delovanje možganov: Aerobna vadba in vadba za moč poveča prostornino hipokampusa in aktivnost faktorja BDNF (brain derived neurotrophic factor), kar spodbuja tvorjenje novih nevronov, preprečevanje demence, izboljšanje spomina. • Dovolj je lahko že gibanje, ne nujno “trening”: Pasivno gibanje je recimo vstajanje med delom, sprehajanje s psom, igranje z otroci, sprehod od avta do službe, hoja po stopnicah, pospravljanje stanovanja… Takšnega pasivnega gibanja se lahko čez dan nabere ogromno. Za neko splošno telesno kondicijo, uravnavanje telesne teže in zaščitni učinek na možgane, je lahko tovrstno gibanje prav tako pomembno, kot treningi oz. aktivno gibanje. Če se radi igrate zunaj z otrokom, sprehajajte psa… delajte to bolj pogosto, dlje časa, bolj energično. Rezultati bodo lahko za nekatere celo boljši, kot, če bi trikrat na teden opravili enourni “trening”, kjer že po 15 minutah gledali na uro, komaj čakali, da ga bo konec, potem pa do konca dneva lenarili. Na tak, “pasiven” način se seveda ne da »natrenirati« za maraton in izklesati postave, ampak za hujšanje, dolgoročno vzdrževanje telesne teže in splošno boljše zdravje pogosto zadošča. Upam si trditi, da ima pasivna komponenta razgibanega življenjskega sloga za zgoraj omenjene cilje precej večji vpliv, kot izključno trening tisto uro nekajkrat tedensko. Mario Sambolec, dr. Feelgood www.drfeelgood.si