nazaj
k naravi
Colles ali Halonga – sploh ni pomembno, katero izmed obeh imen je
dalo ime današnjim Halozam. Obe namreč pomenita gričevnat svet,
po katerem so že vsaj pred dvema tisočletjema na prisojnih legah
sadili vinsko trto. Značilne podobe haloških goric še danes dopolnjuje
neokrnjena narava, ki daje krajem prvobitni ritem, Haložanom pa
samosvoj značaj, še posebej trdno navezan na domače kraje.
Na prav poseben način pa te kraje predstavijo številne legende,
zaradi katerih so skrivnostne Haloze izjemen izziv za raziskovalce
vseh starosti: od legende o vitezu Parzivalu do čudežev Marije Zavet-
nice na Ptujski Gori, od resničnih zgodb iz zgodovine samostana v
Studenicah do grajskih skrivnosti srednjeveškega Borla in razkošja
baročnega Štatenberga, pa »haloško Brezje« in orači z Okiča ali
Podlehnika, turška babica, čarovnice z Donačke gore … Haloze
hranijo toliko zgodb, da se jih še prešteti ne da! Od ene do druge
vodijo naravne poti po neokrnjenih gozdovih, skozi sadovnjake,
čez izvire, v podzemno jamo Belojačo, ob slikovitih vinogradih,
iz katerih se vse leto sliši posebej melodična haloška pesem, samo
od sredine poletja do pozne jeseni pa vesela pesem klopotcev, ki v
deželo prinaša veselo pričakovanje.
Ne glede na letni čas bo spoznavanje Haloz popolno zgolj ob slastnih
domačih jedeh, ob dobrotah, kot so haloška bunka, haloška gibanica,
gerpa in mnoge druge, ki jih znajo pripraviti na turističnih kmetijah
in v gostilnah. Če jih pospremi vrhunsko vino iz katere od številnih
vinskih kleti ali lično urejenih vinotek, bo vtis popoln.
Zato vas vabimo v
Haloze – nazaj k naravi!
V naravi se svet še
vedno vrti v pravo smer.
10
11
