4
Biomasa iz gozda
Dejstva, da je les kot energent vednona razpo-
lago, danjegovauporaba izboljšuje vzdrževanje
gozdov inpri pravilnem kurjenjune onesnažuje
zraka (rastline CO
2
, ki se pri zgorevanju lesa
sprošča, s fotosintezo ponovno absorbirajo),
govorijo v prid uporabi lesne biomase za ogre-
vanje.
Predelava
Les kot kurivo se ponavadi predela in upora-
blja v treh različnih oblikah in dimenzijah. To so
polena, sekanci ali peleti. Merske enote, ki se
uporabljajo pri lesni biomasi, so kubični meter
»m
3
«, prostorninski meter »prm« ali nasuti
meter »nm
3
«.
Pred izdelavo polen, sekancev ali peletov les
zberemo na kupe in ga pustimo, da se primer-
no osuši. Najboljše je, če sušenje traja leto dni
ali več.
Skladiščenje
Lesno biomaso, kot kurivo skladiščimo v po-
sebnih, za ta namen zgrajenih skladiščih, kjer
je zagotovljena zadostna zračnost, da se les
lahko primerno osuši. Samo skladiščenje lesa
je ključnega pomena za ohranjanje njegove ka-
kovosti. Pravilno sušenje in skladiščenje lesa
bistveno vpliva na vsebnost vode, ta pa vpliva
na kurilno vrednost lesa.
Najpogosteje uporabljena tehnologija, ki se
uporablja za izrabo lesne biomase:
•
peči na polena
: najbolj razširjen način izko-
riščanja biomase, ki smo ga nasledili iz prete-
klosti. Te peči, z dodatnim vpihovanjem zraka,
omogočajo veliko boljše izkoristke oz. izgoreva-
nje, tudi do93%. Sistemavtomatskega »pada-
nja« polen v kurišče pa omogoča celodnevno
avtonomijodelovanja. Peči napolenaomogoča-
jo popolno zgorevanje lesa, tudi pri nižjih obre-
menitvah, kar so dosegli z ločitvijo zgorevalne-
ga prostora na primarnega in sekundarnega.
Vprimarnempoteka sušenje inuplinjanje lesa,
v sekundarnem pa zgorevajo nastali lesni plini.
S tem se zniža onesnaževanje in doseže izko-
ristek nad 90%. Za prisilno dovajanje zraka
skrbi ventilator. Polena se v kotlih uporabljajo v
dolžinah30, 50, 100ali celo120cm. Zadose-
ganjedobre kakovosti jepotrebno2-letno skla-
diščenje v suhem prostoru, s čimer znižamo
