7
Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:
1.
svež les
– les takoj po poseku, ki ima vla-
žnost nad40%,
2.
gozdno suh les
– les približno pol leta po
poseku v primeru zimske sečnje oz. približno4
mesecepoposeku vprimerupoletnesečnje, ki
ima vlažnost od20% do40%,
3.
zračno suh les
– les, ki se je sušil vsaj šest
mesecev, v zračnih in pokritih skladiščih in ima
vlažnost do20%,
4.
tehnično suh les
(umetno sušenje), ki ima
vlažnost od6 do15%
Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost
lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les po-
rabimo 1/4 energije uskladiščene v lesu za
izhlapevanje vode.
Stanje vPomurju
Gozdnatost vPomurju jeokrog30%. Vpomur-
skihgozdovih letnopriraste223.000m
3
lesne
biomase. Kljub temu, da gozdnogospodarski
načrti dovoljujejo 62 % izkoriščanje tega pri-
rastka, se dejansko poseka še veliko manj. V
zasebnih gozdovih se je v letu 2004 posekalo
le 114.000 m
3
ali 82 % od dovoljenega. Raz-
liko v celotni porabi lesa in lesnih ostankov v
regiji se uvozi iz drugih regij Slovenije oziroma
iz tujine.
Na nekaj manj kot 1.150.000 ha gozdov je
»shranjeno« približno 277.000.000 m
3
lesne
mase ali povprečno 240 m
3
lesa na vsak ha
gozda. Poleg tega vsako leto priraste še doda-
tnih 7.000.000m
3
ali približno 6,2m
3
lesa na
ha gozda.
Ker se je v zadnjih treh letih poraba lesne bio-
mase v Pomurjudrastično zvišala, predvsem v
gospodinjstvih, ocenjujemo, da je skupni ener-
getski potencial vse lesne biomase v pomur-
ski regiji je znašal 308 GWh ali 123.200 m
3
lesa in je s tem izkoriščan dejansko velik del
razpoložljivega potenciala. Zaskrbljujoče pa je,
da se večji del te lesne biomase skuri v neeko-
