• Adrenalin dvigne srčni utrip in s tem omogoči boljši pretok krvi
(“prenašalke goriva”).
• Kortizol, najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja
(glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost niza
snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe
in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem
pa zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila,
razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki nadzirajo naše
gibanje, motivacijo in STRAH.
Kratkotrajni in dolgotrajni stresi
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se
telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne
dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem trenutku dobrodošla.
Če pa si stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni
obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja
potrebuje ogromne količine energije in pri tem nastaja veliko število
prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo in
prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.
*
B – OKSIDATIVNI STRES se dogaja na celični ravni
Oksidativni stres ali tudi hipoksija je eden od osnovnih zapletov pri
delovanju celic. Osnovna težava se vedno začne s pomanjkanjem
energije v obliki ATP-molekul in s tem razstrupljanja odvečnih kisikovih
prostih radikalov.
*
Zaradi pomanjkanja energije se komunikacija ali prevodnost med
procesi v sami celici in med celicami zmanjša in tako organi ne
opravljajo svojih nalog, nastajajo napake zaradi nepravilnih “sporočil”
in tako smo v začaranem krogu degenerativnih procesov organizma.
Posledice tega na prvi pogled zanemarljivega nepravilnega celičnega
delovanja pa se začnejo kazati čez nekaj let v težavah posameznih
organov, najprej kot kronična utrujenost, zlovoljnost, vnetja, bolečine,
alergije, odpovedovanje funkcij.
Nadzirajmo stres
• S stresom živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo, kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati, kakšen stres doživljamo, kako vpliva na naše telo in počutje
in ali ga znamo kontrolirati!
Ob stresu se naučimo pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat
ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje...); tako telo
“naučimo”, da pozneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo časovni ritem hranjenja!
